Zapustil si me v cvetu pomladi, premlad, da bi lahko slutil kaj zamujaš. Padel si na oviri krute resničnosti. Ni te več in ladjo življenja naprej vlečemo sami.
In so prišli in pobrali vse, vse razen spomina nate. Ta bo ostal. Ostal bo čeprav na tvoje mesto pride novi. Rad bi rekel »prvega ne pozabiš nikoli«, pa nisi bil moj prvi cimer in nisi bil moj fant.
Rečem lahko le bil si, imel sem te rad in spomin, ki mi ostaja je lep.

Danes bo en mesec, te pogrešam.

  • Share/Bookmark
 
01
ikarus
28.04.2009 21:37

Poznam tvoje občutke.
Izgubil sem dva prijatelja.
Prvi me ni peljal na goro. Prej je obupal. Od takrat hodim v hribe, vodim druge.
Drugi je bil moj angel varuh na zahtevnih plezarijah. Pred kratkim mu je plaz polomil krila.
Sedaj bosta z mano v hribih, ko bo vse tiho, ko bo najlepše, ko bom ves prevzet, oba…

02
ihim
29.04.2009 14:34

Ja, v nas bodo živeli naprej.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !