Arhiv za Februar, 2009
RAZOČARANJE

Je šlo res rado – v tri. Bili so dvomi in nezaupanje, pa je vseeno takoj ostal brez hlač. Moje so ostale na mestu, ni bilo časa, je večino opravil sam. Ni mogel povedati, a vem, bil je razočaran. Jaz pa sem se počutil izdanega. Izdal sem se sam. Za 5 minut zadovoljstva sem prodal vse v kar sem verjel, vse kar je še ostalo. Zdaj sem prazen in dvomim, da bom še našel ustrezne kable, da se napolnim.

  • Share/Bookmark
SLED

Danes se je vendarle pokazalo malo sonca - tako da vemo, da je še, da lahko opazujem kako pobira sledi v snegu. Najprej jih zmaliči, jim vzame ostrino, do neprepoznavnosti jih preoblikuje, potem ostanejo luknje in pokaže se trava.  Je tu stekel otrok, je s poti zavil pes…? Nepomembna vprašanja, ki budijo domišljijo. Spomnim se Prešerna. Prava podoba je že davno izgubljena in cel kup raznih pomembnežev se gnete okrog interpretacije njegovega življenja in dela. Kdaj bo skopnelo tudi to? Ostaja le trava, vedno na novo sveža. Ostajajo njegove pesmi, njegova zapisana misel.

  • Share/Bookmark
MOČ BESEDE

Dotaknil sem se ga z besedo in on se je z besedo dotaknil mene. Božal me je s svojimi besedili in slišal sem njegove misli in je on poslušal moje. Ljubila sva se, z besedami sva se ljubila. Med nama se je rojevala energija.

Postalo je toplo in svetlo, sonce je dobilo močnejši žar. O vem, še bo sneg a sonce bo  vedno močnejše in bo zmagalo. Prišla bo pomlad.

  • Share/Bookmark
ŽELJE

Si res ne želel bi leteti?

Mi pesem res pomeni vse?

Se cvet moj dolgo je obiral,

naj zdaj končno se razpre.

Vse to obup je, prazne marnje,

izhod, ko druge možnosti pač ni.

Usoda ljubi le pogumne,

strahopetci so pozabljeni.

An ban, vem v tri gre rado,

pa tokrat res si želel bi,

da mi ta presneta kocka

spet in zopet ne zgreši.

  • Share/Bookmark