Me riba v vodo je vabila,

v toplo vodo že od mladih let.

Ji zaupal nisem. Me rada le bi premotila?

In želel le sem kopni svet.

A usoda je nepremagljiva,

že na bregu zdaj stojim.

Iz vode me vabi druga riba,

strah premagam in v vodi že ležim.

Porečete kaj lev bo z ribo,

pa vendar le tako lahko živim.

Zdaj že plavam in spoznavam ribo,

tisto v meni, s katero od nekdaj že živim.

Končno v vodi plavata dve ribi,

obema pri duši je toplo.

Druga prvo je zvabila, prva čakala je prav to.