MOJ PRVI FANT

Moj prvi fant je bil duhovnik, kar je, spričo mojega ateizma in družinske podlage, najmanj nenavadno, a čudna so pota gospodova in o cerkvenih temah se pač nisva pogovarjala. Tudi seksala nisva, no vsaj v klasičnem smislu ne, in le enkrat je v zanosu streljal name. Bilo je po nesreči, tiho in bilo ga je sram, sram daleč bolj kot bi mu jaz lahko zameril. Tega sicer nikoli ni priznal in bila je tema. Jaz pa sem vedel. Ni se hotel zaljubiti in tega od njega niti nisem zahteval, ne pričakoval. Tudi sam se namreč, s povsem drugim motivom, nisem hotel zaljubiti vanj. Oba sva torej imela svoj razlog in že na začetku sva vedela, da ni za večno. Dobila sva se nekajkrat, dokler je še tekla nit in je med nama še bilo dovolj toplote. Potem sva se razšla.

Zdaj sem spet sam, iščem debelejšo, daljšo nit, iščem nekoga v katerega se bom smel celo zaljubiti.

  • Share/Bookmark
 
Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !