Arhiv za 2.10.2008
KAKO GA ČUTIM

Ves čas ga čutim. Čutil sem ga včeraj, čutim ga danes in verjetno ga bom tudi jutri. Čutim ga, še posebno, ko sem sam s seboj. Noče stran. Prikradel se je vame in z vsakim mojim neuspelim poskusom, da bi ga izničil, je še močnejši, strašnejši.

Res je, bil je čas, ko nisem potreboval nikogar. Reklo bi se, da sem si bil zadosten. Sem se gnal za uspehom. Potrditvijo. Nanj še pomislil nisem. Bodo že prišli. Še bo čas.

Zdaj ni več tako. Uspeha in potrditve ni več, pa mi tudi ne pomenita več tega kot včasih. Privabiti pa jih nimam več s čim. Ponudim lahko le kar je ostalo. Ponudim lahko le svojo preteklost.

Zdaj vem. Čutil ga bom dokler ga ne najdem, pravega, Jurija z mečem, da ga premaga in me odreši.

Saj je menda jasno. O strahu ostati sam govorim.

  • Share/Bookmark