Arhiv za 20.08.2008
MALI

Danes sem ga videl. V odhajanju sem ga videl. Le za sekundo morda. Ležal je tam, majhen, lep, za požret skratka. Pod budnim očesom svoje matere je ležal, nebogljen, zavit v krpice. Bil je tam, kot izziv. Jaz pa sem odhajal, iz bolnice sem odhajal in bilo mi je hudo. Ni mi usojen. Sem se zavestno odločil. Ga ne bi zmogel. Bi samo trpel. Bi trpel jaz. Bi trpeli vsi vpleteni. Spet se zdi, da se kaznujem. Pa se ne. Odrekam se sreči, v zameno za bolečino in strah, ki bi prišla z njim. Ne bi ju prenesel. Res srečen tako ne bom nikoli, naj vsaj ne silim v dodatno trpljenje. Naj ne naložim trpljenja njemu.

Lep je in morda bo še bolj in pameten bo. Ponosen bi bil nanj, očetovsko ponosen. Bil bi moj. Morda pa bi bil tudi nesrečen. Gotovo bi bil. In tega ne želim. Vem šibak sem, tudi to sem jaz. Zato je prav, prav je tako.

  • Share/Bookmark