Arhiv za Julij, 2008
TOPLOVODAR

Bila je še ena neprespana, soparna poletna noč. Komaj sem čakal obiska kopalnice, da se ohladim in odstranim ostudno lepljivost s sebe. S težkim dihanjem in sploh težko, sem se dvignil s postelje in se prestavil v željeni prostor. Ročica pipe pa je bila spet zasukana skoraj povsem levo. Kaj hočem je pač toplovodar. Meni pa ustreza umivanje s hladno vodo, posebno zjutraj. Le tako se namreč vsaj za silo zbudim. Ljudje smo različni, enemu ustreza to, drugemu ono in navsezadnje je dobro tako. Mimogrede premaknem ročico na desno in odprem pipo. Po mojh prstih začne teči vedno hladnejša voda. Super, zbujam se.

V tem trenutku se zavem, da bom pustil ročico pipe obrnjeno na desno in mi bo prav vseeno na kakšno vodo bo naletel on, moj cimer. Nasmehnem se. Vsi smo isti. In nepričakovano me prevzame neverjetna hvaležnost, da živi z mano, mi pomaga in me varuje, tako kot bi mu pomagal in ga varoval jaz, če bi bil v njegovi in on v moji koži. Srečen sem.

Zunaj se vsuje dež, hladen poletni dež in v hipu shladi pregreto ozračje. Takoj se laže diha. To bo še lep dan pomislim. Kako je za umivanje in zbistritev res boljša hladna voda. Pa je prav, da mu jo vsiljujem? Končno on očitno meni drugače… Saj mu je ne. Potreboval bo ravno toliko malo energije, da bo ročico obrnil nazaj. In jaz jo bom z veseljem spet obrnil za njim. Tudi po tem bom namreč vedel, da je še tu.

  • Share/Bookmark