Lep sem praviš, ko leživa

in poklone si deliva.

Upam le, da to je strast,

ne samo osame mast.

Kakorkoli, zdaj lepo je,

ko počivava v dvoje.

Vlivaš upanja mi, nad,

da še prideš k meni rad.

Me pobožaš, me objameš,

mi skrbi iz duše snameš.

Zaupanje mi vase s tem bodriš

in mi dvome udušiš.

Le prekratko žal tako je

saj odide koj nato

sam preživljam dneve svoje,

čakam časa, ko spet prišel bo.

Takrat pa zopet bova srečna.

Morda celo poljubi me.

Ljubezen ta pa zopet bode večna

za tisto urico al dve.