Arhiv za Junij, 2008
IMPRESIJA

V košu papir, zmečkan papir in prazna pločevinka Red bula. Spet je študiral in ustvarjal celo noč. O, kje so časi? Pozabljeni? Ne, le minuli. Neizživeti do konca. Spomini, hrepenenja ostajajo.

Pa kaj bi stokal, še je čas. Pa je res? Gotovo je, ne več isti, ne več tak, drugačen, bolj umirjen, morda zrelejši. Kdo pa bi si ga sploh želel nazaj? Tisti čas? Tak kot je bil naj kar ostane tam, zdaj bi ga živel drugače.

Pa popravca ni več. Treba se bo učiti znova, po novih pravilih, drugačno snov. Bom še zmogel toliko energije, čeprav z Red bulom? Gotovo ne, pa vendar bom poskusil. Poskusil drugače. Ne vprašajte Kako. Drugače pač, z mnogo odrekanja a jasnim ciljem po boljšem življenju. Človek je živ, da poskuša, poskuša, da živi. Nekaj te mora gnati naprej. Brez nič ni nič bi rekla moja babica. Zato pa gremo, delajmo napake, grešimo, živimo, slej ko prej najdemo pravo pot. Pravo pot k boljšemu življenju.

  • Share/Bookmark
UVOD

Že dva dni ne počnem drugega, kot da brskam po netu in iščem erotične posnetke, predvsem tiste z gej tematiko, pa me nič ne zadovolji. Nič ne poteši moje potrebe po…, saj sam ne vem po čem. Potrebe po bližini drugega verjetno. Končno odkrijem neke blogarske strani in branje teh tekstov mi šele nudi izhod in zasilno potešitev, da se mi povsem ne utrga. Saj ne vem, ali je vse v stilu teh blogov, a vsaj za nekatere lahko rečem, da sem se našel v njih. Pravzaprav ne morem reči, da delim avtorjevo zgodbo, a že po prvih straneh sem začutil neko osebno bližino, tako da sem moral začeti pisati že kar sredi noči. Žal pa med mano in avtorjem obstaja ena velika razlika. Če je on sprejel svoje želje in se ne obremenjuje, s tem, da ne plava s tokom večine, v meni še tli želja po “mirnem družinskem življenju”, karkoli že to pomeni. Predvsem potreba po potomcih je važen faktor.

Vsak si je verjetno kdaj zaželel večnega življenja, čeprav z večanjem števila križev ugotavljamo, da to s sabo prinese tudi veliko truda in nevšečnosti. Vsaka obleka pa se enkrat strga in še tako debel kos železa rja enkrat prežre. Tudi življenje vsakega bitja se tako enkrat mora končati. Če poenostavimo je izhod preživetja osebka torej lahko le v njegovih delih in spominu drugih. Ker nisem ne Einstein in ne Prešeren pa lahko preživim le v svojih potomcih. Ne vem sicer komu bi to koristilo, pa vendar je želja tu.

In tako se vprašam je potreba po seksu zaradi seksa večja od potrebe po potomcih? Kaj bi prineslo več zadovoljstva v življenju? Saj vem glavna je ljubezen. In zato čakam. Čakam, da pride prava, pravi. Čakam in nabiram leta. Nabiram leta in pešam. Strinjam se, da je stvar v akciji – pa reci spužvi naj prdne. Če ne gre ne gre, pri svojih letih bom pa že vedel. Morda pa bi bilo vseeno treba poskusiti. Narediti seznam plusov in minusov. En velik plus za to, en majhen minus za ono stran, pa spet en velik minus za to, in majhen plus za ono … Ne vem če bo šlo a nekaj bo vsekakor treba narediti, drugače ne bo ne enega, ne drugega.

Saj vem, da je malo pozno za taka vprašanja, a kaj, ko je bilo treba vmes doštudirati pa priti na invalidski voziček, pa se vmes spet za silo postaviti na noge in zopet začeti upati.

  • Share/Bookmark
Zdravo svet!

Welcome to blog.siol.net. This is your first post. Edit or delete it, then start blogging!

  • Share/Bookmark